Jojo!
Bom še jaz nekaj ponovno spisal, da ne bo tale forum popolnoma izdihnil. Skratka letošnja zima je ponudila (oz. še ponuja) plezalcem neverjetne razmere v zelo sončnem vremenu. Žal sem cel januar gledal sonce in zasnežene hribe skozi okno svoje sobe, v katero sem bil prisilno zaprt, kljuko na drugi strani pa so držali kolokviji, izpiti ter takšne in drugačne oddaje. No, vsega je enkrat konec in končno je prišel čas za zračenje možganov in pomiritev nervoze, ki se nabere s sedenjem.
Tako sva se z Matijo Volontarjem (AO Jesenice) podala prvi dan februarja proti Razu Jalovca. Malo dvoma je seveda bilo zaradi ne briljantne vplezanosti ter pridobljenega "zicledra" namesto močnejših bicepsov, ampak vedno sproščeni mindset pripomore k dobremu počutju in zabavi.
Zjutraj sva še občutila par sončnih žarkov, hitro pa sta prišla megla in veter, ki sta bila glavna tematika dneva.
Dostop
Pikanje do kegljišča
...iiin megla!
Trening za Škotsko
Zloglasna prečnica negativnih hookov, ki te najbolj zaposli v celi smeri. Seveda, da ne bo prelahko, se je še 20 kilska goba po sekanju s cepini odločila, da ne bo padla mimo mene, ampak v naročje...
Zadnji raztežaj naju je pošteno navil, sicer hooki dobri za štirke, ampak nagib stene ne popušča. Tema naju je ujela po izstopu, megla se še ni razkadila, tako da je bil sestop še precej zanimiv.
Teden je okoli in že smo zmenjeni za nove avanture, tokrat z Marijo Jeglič (AO Matica) in Saro Jaklič (AO Kranj). Moja ideja je bila še neodplačan zimski DKV v Velikem Draškem vrhu. Pravijo, da gre v tretje rado in res smo pripraskali do vrha!
Tehničen prvi raztežaj
Še več mixanja
Prvi raztežaj po mojem "highpointu"
V nadaljevanju raztežaj plezanja brez rokavic in dve tricky štirici, nato pa grapa, ki te pripelje zmagoslavno na vrh.
Seeeelfie
Kmalu za tem sem izvedel, da štajerski "smrkelj" še stoji in sva se s Krištofom Frelihom (AO Radovljica) pridružila ostalim 1548 navezam, ki so splezale Ledenko. Sam sem malo nasprotoval misli, da bi še sam šel to zimo kot n-ti plezalec čez to smer, ampak me je modri matičar prepričal, da za dve smeri v Sloveniji pač narediš izjemo .
No, na koncu je bil uživaški dan z veliko strmimi odseki ledu/škripavca in odličnim miksom, za kar mi ni žal, da sem malo umiril svoj ego.
Začetek
Krištof v sveči (the slike tega raztežaja ni, ker je majster pozabil fotič v avtu)
V nadaljevanju
Toj to, fajn bodte, se vidmo na ferajnu
Pik, pik, prask
Ko se en sposobni heker, kot je Anej, oglasi na moj komp, se že pred desetimi leti pozabljeno geslo zopet pojavi na ekranu. Izgleda, da vam bom še lahko kvihtal s starimi zgodbami z Matice.
Tu je pripis v zimsko čast in slavo kluba ter mojega takratnega soplezalca:
Okoli Božiča leta 75. sva dva zabivakirala na krasnem prostoru pod bolvanom na poti na Kotovo sedlo.
Foto Jože Žumer; AO Akademik
Za Raz Jalovca nasproti sva v globokem snegu potrebovala tri sončne dni. Izrazito težko je bilo sploh priti do Kegljišča. Po desnem boku Raza pa je sledilo sanjsko plezanje, sicer v mrzli senci in seveda brez rokavic.
Da, šlo je za prvi zimski vzpon tam preko.
Tu je pripis v zimsko čast in slavo kluba ter mojega takratnega soplezalca:
Okoli Božiča leta 75. sva dva zabivakirala na krasnem prostoru pod bolvanom na poti na Kotovo sedlo.
Foto Jože Žumer; AO Akademik
Za Raz Jalovca nasproti sva v globokem snegu potrebovala tri sončne dni. Izrazito težko je bilo sploh priti do Kegljišča. Po desnem boku Raza pa je sledilo sanjsko plezanje, sicer v mrzli senci in seveda brez rokavic.
Da, šlo je za prvi zimski vzpon tam preko.
Ko se en sposobni heker, kot je Anej, oglasi na moj komp, se že pred desetimi leti pozabljeno geslo zopet pojavi na ekranu. Izgleda, da vam bom še lahko kvihtal s starimi zgodbami z Matice.
Tu je pripis v zimsko čast in slavo kluba ter mojega takratnega soplezalca:
Okoli Božiča leta 75. sva dva zabivakirala na krasnem prostoru pod bolvanom na poti na Kotovo sedlo.
Foto Jože Žumer; AO Akademik
Za Raz Jalovca nasproti sva v globokem snegu potrebovala tri sončne dni. Izrazito težko je bilo sploh priti do Kegljišča. Po desnem boku Raza pa je sledilo sanjsko plezanje, sicer v mrzli senci in seveda brez rokavic.
Da, šlo je za prvi zimski vzpon tam preko.
Tu je pripis v zimsko čast in slavo kluba ter mojega takratnega soplezalca:
Okoli Božiča leta 75. sva dva zabivakirala na krasnem prostoru pod bolvanom na poti na Kotovo sedlo.
Foto Jože Žumer; AO Akademik
Za Raz Jalovca nasproti sva v globokem snegu potrebovala tri sončne dni. Izrazito težko je bilo sploh priti do Kegljišča. Po desnem boku Raza pa je sledilo sanjsko plezanje, sicer v mrzli senci in seveda brez rokavic.
Da, šlo je za prvi zimski vzpon tam preko.